„Jek nevi cedula“
Dezember 17th, 2024 | Published in Einrichtungen, Interview, Jugend & Bildung, Politik, Rassismus & Menschenrechte, Romani, dROMa (Magazin)
IM GESPRÄCH | ANDO VAKERIPE
Ekspertkija: Romani-ischkoli nan nisaj putripe
Dajakere tschibtschakere sikajipeha le Romengere-tschavenge andi Slovakija akan bara andar o drom bejg ispidim te on. O ministerijum dikel ada ojs „keripe uso bekejmpfinipe la segregacijonatar“. Ham so ada butschol? Amen usi sikadipeskeri ekspertkija Tina Gažovičová ando foro Bratislava palal phutschlam.
dROMa: Andi Slovakija akan bojd jek ischkola la sikajipeskera tschibtschaha Romani dela. (→Sikadipe: O eksperimento andar Rakúsy) Hi ada jek barikano drom?
Tina Gažovičová: O phutschajipe andi Slovakija igen brigaschno hi. Te le politischi taj interkultureli fatretertschen le Romengere-tschulipestar andi Slovakija mindenfelitike muaniniptscha use aja tema hi. Upri jek rik latscho hi, hot but Romengere-tschaven andi Slovakija Romani ojs dajakeri tschib hi taj hatek ada schaj pomoschinlahi, Romani te andi ischkola te siklol. Ande amaro ischkolakero tschatschipe o tschatschipe le tschuliptschendar ande hi, ande lengeri dajakeri tschib sikade te on, taj amen andi Slovakija jek dugi tradicija ischkolendar le ungrike tschulipeske hi. Ando peripe le Romengere-tschulipestar ada ham schoha prik beschardo na ulo, kaj tschak igen tschule Romani-meschtertscha del taj kaj o mindenfelitike dijalektscha le tel pisime Romanijistar avrijal hi. Vaschoda tschak tschule ischkoli del, ande save Romani ojs foch sikado ol, ham dschijakana nisaj ischkola, Romnijiha ojs sikajipeskeri tschib.
So gejng vakerel?
O argumento gejng ischkoli Romanijiha ojs sikajipeskeri tschib hi, hot on i segregacijona (ischkolakero artschapinipe) taj o socijali artschapinipe le Romengere-tschulipestar meg horeder keren. Ando lejcti deschberschengere i segregacijona le Romengere-tschavendar ando ischkolakero koja andi Slovakija bibastaleder uli. But gava del, ande save agun jek „keverimi“ ischkola delahi, savi Romengere- taj te slovakitike, poavar te ungrike tschibtschakere tschavendar, kher rodim ule. O gendo le slovakitikendar ande odola gava ham tel lel, taj o Roma mindig buteder on, so uso cajchn le „parne naschikeripestar“ vodintscha, kaj adi odola ischkoli tschak buter le Romengere-tschavendar kher rodim on. O gav Rakúsy jek glajchi peripe schaj ovlahi.
Ischkoli le slovakitikenge
Putrime ischkoli butvar erscht akor del, kaj slovakitike daja taj dada lengere tschave andar i ischkola len? Jek „keverinipeskero putripe“ kerdo ol?
He, ande but gava o tel beschte slovakitike familiji lengere tschaven ando arto paschlimo foro laden. Ande poar periptscha muguli privati ischkoli kerde ule, save tschak le slovakitikendar kher rodim on. I segregacijona jek baro problemo andi Slovakija hi, taj asaj ischkola ojs „nacijonali Romengeri-ischkola“ te akarel, schaj te ojs drom diklo ol, le problemoske la segregacijonatar jek nevi „cedula“ upre te phandel taj na tel te lel.
So butschol o koja andar Rakúsy avre ischkolenge?
So o arvirkiniptscha upro avre ischkoli resel, afka meg eknaj cajt dauerinla, kaj andi Slovakija meg dosta Romani-meschtertscha na del. Ham i tendenca schaj ovlahi, hot mindig buteder ischkoli, save akan tschak Romengere-tschavendar kher rodim on, Romani-klastscha pran taj pumen ojs „nacijonali Romengere-ischkoli“ akaren.
Hatek, sa ando jek, jek pharo entviklinipe?
Sar imar phendo, dikav me o latsche arvirkiniptscha, so o soraljaripe le dschaniptschendar lengera dajakera tschibtschatar taj lengere kultureli palmukipestar resel. Me ham te bare brigakere koji ande dikav, i segregacijona le Romengere-tschavendar adale keripeha te soraljarel. Vaschoda me odoleske ojahi, te o tschibtscha le nacijonali tschuliptschendar, afka sar o Romani-sikajipe, tschak jek foch ande etnischi keverime ischkoli ovlahi, taj kaj putrime „nacijonali ischkoli“ le Romenge nisaj pomoschago te uschtidnahi.
I Tina Gažovičová, ojs sikadipeskeri ekspertkija la ischkolakera inklusijonaha taj le tschuliptschengere tschibtschenca ando sikadipeskero koja, donde pe bescharel. Oj ojs visenschoftlichi butschaschkija ande mindenfelitike organisaciji ande Bratislava taj Berlin butschalintscha, angloda oj 2020 ojs beroterkija la integracijake ando sikadipeskero ministerijum kesdintscha. Sajt o terno dschend 2023, hi oj parlamentoskeri rotkija la partajatar „Progresivi Slovakija“.
O vakeripe kertscha o Roman Urbaner.
„Pomoschagoskeri isolacijona“
O arkeripe le europitike rotistar uso arakipe nacijonali tschuliptschendar phenel, hot dschene jeke tschulipestar o tschatschipe hi, sikadipeskere khera te kerel taj te vodinel, te on oda kivaninen. Ada ham nan jek usephenipe le schtotiske, putrime Romengere-ischkoli te kerel. O UNESCO-arkeripe gejng diskriminacija ando sikajipeskero koja, saveske i Slovakija use geli, o putripe la diskriminacijatar taj o pomoschago le glajchi schajipestar ando sikadipeskero koja mangel. Ham o keripe jeka Romengera-nacijonalitetengera ischkolatar adale kojendar afka ar schaj ditscholahi, kaj oj use jek schtotlichi pomoschagoskeri isolacijona schaj vodinlahi.
Rado Sloboda, Direkteri andar Amnesty International Slovakija
Ando: dROMa 74, Sommer/Linaj 2024
(→Themenheft / themakeri heftlina: „Nachbarn / Nochbertscha“)
Siehe auch:
Das Experiment von Rakúsy, 24.11.2024
