SPRACHE | TSCHIB

Jek nevi Romani-alavengeri kenva rodel palo kes­diptscha

Duj tschibtschakere forschertscha jek barika­ni bu­ti ker­de: jek eti­mo­lo­gi­schi ala­ven­ge­ri ken­va le Ro­ma­ni­jistar. Pantsch ber­scha pa­loda terdschol akan anglo kise­ti­nipe. Amen le Miša Os­loniha (pol­ni­tiki aka­de­mija le visen­schof­ten­dar) taj le Kirila Ko­žano­viha (uni­ver­si­teta Potsdam) va­ker­tscham.

dROMa: So o aundefinipe uso projekto dija?
O gondo andar jek schutscho koja alo: Amenge hatek asaj ala­ven­geri kenva pekal. Dschi uso bersch 2019 imar poar Roma­ni-di­jalek­tscha schtu­dirin­tscham, taj amaro interesi upre aja igen schukar tschib use jek punkto alo, kaj amen palo kes­dip­tscha taj o ent­vik­li­nipe adale dija­lek­tschen­dar te rodel kama­hahi. Kekej but upri etimo­logija le Roma­ni­jistar butscha­linde (Pott, Miklosich, Turner, Boretzky, tschak poar te akarel), na dija jek kise­timo butscha­linipe. Hatek amen akor phen­tscham, hot jek etimo­lo­gischi alaven­geri kenva keras. Erschtivar, amen o amenge prin­dscharde „phure“ (a. b. indischi, persischi, arme­nischi, taj te greci­jakere taj sud­sla­vitike) alava khetan kedijam taj kes­din­tscham, jek bulhi historija sako­nestar te pisinel. Amen odotar ar dschas, hot odola alava le cile Romenge dschi use len­gero hinti­nipe usar o Balkan ando 15to schel­ber­schen­gero, prin­dscharde sina.

Kitschi alava hi?
Ande amari alavengeri kenva valami 1.200 „ficki“ del, a. b. jek vurclina mindenfe­litike odotar tel vodime ala­venca, kaj ando kise­tinipe poar eseri alava anali­sirim hi. O cile, valami 50 dijalek­tschendar kiposim on. Afka tschak na dikes, katar o alav al, hatek tu akor te dikes kaj lo and beschardo ol. Pedar ari, sakona histo­rijake sakone alavestar ande leskere minden­felitike schtadiji palal dschas, kaj jek angle­ter­dscho­jipe odolestar te uschtides, sar o phure dschene le Romendar ando minden­felitike cajtscha, vaker­nahi. Butvar tschak i historija jeka tschib­tschatar i historija le manu­schendar, save la vakeren, schaj sikal. Ada but alavenge terdschol, save o igen „phure Roma“ andar o tschib­tscha getschen line, sa­venca on upre lengeri dugi roas andar i Indija andi Grecija ando kon­takto ale.

O Romani ande but formtscha del, sar tumen odoleha um dschan?
But Romani-dijalektscha andi taj avral i Europa del – but neve alavenca, save andar o kon­taktos­kere tschib­tscha getschen lim hi. Adala alava upre te lel igen but cajt koschta­linlahi taj na ovlahi asaj intere­santi. Vaschoda upro khetano alaven­gero dipe amare gondi pasch­laras taj o Romani afka pisinas, sar lo ande Byzanz vakerdo ovlahi, angloda leskere vake­rasch­tscha pumen pedar o minden­felitike vilage ar bulharde.

But na uscharde koji

Saj dur imar upre butschalinen? I buti kesdintscha 2019. Amen gondolin­tscham, hot ande trin berscha kisetim hi li. Ham akan pantsch berscha imar fagele taj amen meg mindig upri alaven­geri kenva butscha­linas. Akan ham bulheder hi li sar gondo­lin­tscham taj alava ande hi, save amen ande oja cajt na prin­dscha­rahahi. Amaro ajgnei projekto hi. Nisaj institu­ci­jon­tscha use nan, taj amen na usch­tidijam nisaj schpecijeli finan­cijeli pomo­schago. Ham bojd kisetim hi sa. Angle amende paschlol meg i buti le meg na etimolo­gi­sirime alavendar (valami 5 %) taj te i genereli redak­cijona.

Valaso barikano angle tumenge alo?
So amen na uschartscham, hi, kitschi alava ando dijalektscha tschatschi­kan ande atschine. Te tuke na tschak jek dijalekto, ham jek redo dijalek­tschen­dar aun diklal, akor but na uscharde koji del. Hatek, afka te o terdscho­jipe le Roma­nijistar telal o indischi tschib­tscha: Imar dschando sina, hot o Romani na direkti le Sanskri­tistar al, ham andar jek aguni masch­karunti indischi tschib. Taj akan ham fonetischi taj morfo­logischi koji lakle ule, pal save o aguno koja le Romani­jistar phureder hi, sar o cile masch­karutne indischi tschib­tscha.

Jek anglutni versijona imar online hi.
Jek alavengeri kenva jek igen baro projekto hi, taj amen kamaha, hot dschene, save pumen ar prin­dscharen, amenge ando naschipe la butjatar te pomo­schinel dschanen. Amen le aun­merki­nip­tschen­ge taj le paru­jip­tschen­ge palikeras, taj tscha­tschikan pisinen amenge genasch­tscha – butvar vake­rasch­tscha le Roma­ni­jistar. Avrijal na schun­tscha­mahi lendar nischta taj amari alaven­geri kenva na ujahi asaj latschi.

O vakeripe kertscha o Roman Urbaner.

„La řomańa ćhiba-ka etimologija-ko alavari (o sa-řomano leksiko)“:
► rromanes.org/pub/vorbari.pdf

Ando: dROMa 73, Frühling / Terno linaj 2024
(→Themenheft / themakeri heftlina: „Sammeln / Khetan te kedel“)

Tweet