Roma sam
Radijo Burgenland: 16.8.2021 | (on demand)

Andi adiveseskeri sendung o etnologo taj visen­schoftleri upro than la flo­goskera kun­dejatar Michael Teichmann la Cari­tasatar Gereci te schu­nel hi. Ojs schero le pro­jek­tostar KAMBUKE | KAmaha BUti te KErel“ andi nimtschki tschib – „Wir wollen arbeiten“, phu­kal ov peder o min­den­feliti­ke butja­kere thana le Romen­ge taj le Ro­menca.

Projekto „ROMEXA“
Bojd 500 Roma andar i ostitiki Europa, butvar andar i Slovakija, i Rumenija, i Bulgarija vaj andar o Ungriko akan la Cari­tasatar Gereci ande buteder pro­jekti vodim on. Jek le pro­jekten­dar hi o pro­jekto „ROMEXA“, savo le basisake­re fa­sor­gini­peske le Romen­dar taj Romni­jendar dijaninel, save le bi­bastale virtschoft­lichi taj socijali situaci­jendar andar pumare hajma­takere vila­gendar andi Austrija migri­rinen.

Projekto „Chavore | Kinder“
Le tschaven le migririme familijendar o schajipe hi uso projekto „Chavore“ andi nimtschki tschib „Kinder“ use te ol taj afka sikeder pe te integri­rinel. Ando mo­mento 40 tschave ande ada pro­jekto Gereciste vodim on, o Teichmann o bari­kanipe adale keri­pestar la integra­cijake le fami­li­jendar angle asdel.

Tschavengeri cajt oni sterejotiptscha
O Michael Teichmann ando bersch 1973 upro them alo. Upre bartschi­no ov ande Oberdrauburg, jek tikni ge­majn­de ande Oberkärnten. Odoj andi flogos­keri ischkola gelo taj paloda ando gimnasijum Lienz. O adi­veseske­ro etnoglog phukal, hot ande leskero dajen­gero taj daden­gero kher nisaj sterejo­tiptscha vaj tipischi teldi­kiptscha gejng avre flogi dija. 1992 o Michael Teichmann upri universi­teta Gereci te schtudri­nel kes­dintscha. Odoj le tschibtscha­kere visen­schoftleri Dieter Halwachs resla, savo o schero le kodi­ficirini­peske taj le didak­tisiri­nipeske le Burgenland-Ro­manistar hi.

Butschaschi use „Mri Historija“ & „Amari Historija“
O Teichmann usar o kesdipe aun, uso Romen­gero micinipe ando 90te berscha use hi taj dschi adi, le jek igen latscho kontakto uso Burgen­land-Roma hi. Ov te uso kereipe le ken­vendar „Mri Historija“ taj „Amari Historija“ use sina.

I Corona pandemija i situacija bibastaleder kertscha
I Corona pandemija te le Romen & Romnijen Gereciste sorale restscha, but pumari buti naschade vaj andi hari butja­keri cajt pele. O ar virki­niptscha butvar bibas­tale sina, kaj o flogos­kere grup­nakere dschene tafka imar ande jek virt­schoft­lichi bibas­tali situacija hi. I Corona krisa aja situa­cija meg jefkar bibas­taleder kertscha. O Michael Teichmann o entvik­linipe le Romen­dar andi Austrija positivi dikel. Butvar le Burgen­land-Roma ojs jek angle sika­ji­peskero koja andi EU dikel. I cili euro­pitiki situa­cija o etno­logo ham kritischi bever­tinel, kaj o Romen­ge­re-stra­tegiji na la sako dive­ses­kera poli­tikaha ande poar vilagi glajchi hi.

(volksgruppen.orf.at / Josef M. Schmidt)

Tweet