Pal scheciniptscha ofi cijeli thanen­dar taj NGO­jen­dar salami 10.000 Roma andi Slove­nija dschin. Jek schtu­dija andar o bersch 2007 sikal, hot 105 Romen­gere sid­lung­tscha del, saven­dar epasch andi Prekmurje (ando nordost) taj ando regi­jon­tscha Dolenjska, Bela Krajina taj Posavje (sud­ost) pasch­lon. O roma le duj tha­nen­­dar min­den­feli­tike hi, na tschak ande lengere Romani dija­lektscha taj ande len­gere aun­sid­li­nipes­kere his­to­riji, ham te pal lengeri soci­jali taj tscha­tschi­pes­keri situa­cija.

O Roma andi Slovenija nan ojs „nacijo­na­li tschulipe“ aun­prin­dschar­de taj le Romani nan o glajchi sta­tus sar la slove­ni­tika, ungri­ka taj ita­litika tschib. But tscha­tschip­tscha ham schpe­ci­fischi upro Roma use tschin­de ule taj ojs etnija schpe­cijeli socijali man­gip­tschen­ca, save upre regijo­nali thana pomo­schi­nipe te uschtiden, defi­ni­rim hi. Ande 20 akarde gemajntscha le lokali Romen­gere khe­ta­ni­pen­ge pedar jek ajgeni fatre­teri ando gemajnda­kero rot obliga­to­rischi hango dim ol; ando than 2007 jek flogos­kero grupna­kero rot (Svet romske skupnosti Republike Slovenije) kerdo ulo, savo le pre­si­dento, la regi­rung taj le nacijo­nali khe­ta­nipe, bero­tinel. 17 le 21 dsche­nen­dar le aktujeli flogos­kere grup­na­kere rotis­tar le „autoch­toni“ fatre­ti­nen, hat odole Romen andi Prek­murje, save imar dur angle 1945 pumen odoj tel mukle. Tschak schtar dsche­ne le pal 1945 use roasin­de „na autoch­toni“ Romen ando sud, fatre­tinen.

Ajgeni loj (sajt 2002 valami 9 milijoni Euro) le fasorginipeske la elektricitetaha, pajiha taj posch­ti­tov­tschen­ca le Romen­ge le „autoch­toni“ gemajn­den­dar use terd­schon. Odoj, pedar o ber­scha te sa feder ulo. I situa­cija le palo­da use roasi­me Romen­dar ando sud na ulo latsche­der. Lendar, afka ardip­tscha andar o slo­veni­schi minis­te­rijum le andrut­nes­ke, meg mindig vala­mi 50 pro­centi ande khera dschin, save na teglenca upre baunim hi. Isch­ko­la­kere program­tscha taj o use lipe Romen­gere asis­tenten­dar andi isch­ko­la­keri buti ando „autoch­toni“ gemajn­tscha as­tar­tscha, ham ande avre sidlun­gen­gere thana meg mindig jek baro falato le Romen­gere tscha­ven­dar na kise­tinel i isch­kola. Jek phutscha­jipe andar o bersch 2005 le sud ostis­ke antscha, hot 80 pro­centi le phutschle Romen­dar masch­kar 15 taj 45 berscha, i isch­kola na kisetinde.

2004 i „Strategija le upre barvalipestar le Romen­dar an­di Repub­lika Slove­nija“ pro tscha­tschipe usch­ti­dija, savi le minis­te­rijen­dar khetan le Romen­gere khe­tani­penca ar­butscha­lim uli. Sajt oja cajt akan upre oda diklo ol, hot o Romen­gere tschave duj ber­scha anglo­da andi isch­kola iste dschan, ande anglut­ne isch­ko­la­kere klastscha i slo­veni­tiki tschib te siklon; Romen­gere asis­ten­tscha le isch­ko­lenge taj kla­sen­ge kaj Roma ande hi, ar­sikli­pe taj buti, usch­tiden; his­torija, kul­tura taj i tschib le Romen­dar ojs völini­pes­kero sik­lipe schaj lim on; sikli­pes­kere mate­ri­jal­tscha ar­bu­tscha­lim on.

O „Nacijonali programo le Romengere keripen­ge la regirun­ga­tar la Republi­katar Slo­venija la perijo­dake 2010-2015“ ada taj agune program­tscha upre lel. O arbauni­nipe le ang­lutne isch­kolijen­gere upre bar­vali­pes­tar le Romen­gere tscha­venge, kor­kore 4 mili­joni Euro hi, save andar o Euro­pi­tiko Socija­li Fonds (ESF) taj andar o schtot­lichi loj, al. O „Naci­jo­nali programo“ meg avre koji, kaj i situa­cija le Romen­dar andi Slo­venija feder te ol, angle dikel. Romen­gere fatre­ter­tscha ando bersch 2012 utsche fatre­teren­ca andar o schtot, tel lendar te o pre­sidento Danilo Türk, khetan gele taj pu­mare gon­do­li­pes­ke naphandlo nascha­jipe dine, hot o progra­mo sora­le­der ardschu­mipe ande konkre­ti projek­ti te lakel.

Le Michael Woggistar

(andar: dROMa 36, Winter/Frühling | Dschend/Terno linaj 2013, r. 12)

Tweet