Romano Dikipe
Televisakero magacin le Romenge taj Sintijenge
ORF 2 Burgenland, 14.8.2022 | →on Demand

O pharipeskero gendo le augustiskere ardi­pestar „Roma­no Dikipe“ upro gondo­lipes­kere thana le Romen­ge taj Sinti­jenge andi Austrija paschlol: Amen phukavas pedar gondo­li­peskere thana ando Burgenland, pedar o planimo centrali gondoli­peskero than Be­tschiste, pedar o 2to au­gust, o inter­naci­jo­nali holo­caustis­kero gondo­li­pes­kero di le Ro­menge taj Sinti­jenge, pedar o Baranka par­kiskero gondo­li­pes­kero mula­tintscha­go taj pedar o tradici­jo­neli Ro­ma-Butschu.

Amari moderatorkija Katharina Graf-Janoska ando aktu­jeli ardipe la sen­dun­gatar „Ro­mano Di­kipe“ an­dar Lackenbach tu­men akarel, kaj jek le lek bari­ka­neder gon­doli­pes­kere thanestar, le ando naci­jo­nal­so­cija­lis­mus mur­darde Ro­menge taj Sinti­jenge, hi. Upre ada than dschi 1945 o lek bareder logeri le Ro­menge taj Sinti­jenge andi Austrija terdscho­lahi, o afka akar­do „Zigeuner­lager Lacken­bach“. But eseri adaj ando naci­jonal­socijalis­mus mur­darde ule.

Gondolipeskere thana ando Burgenland — Ande bute­der sar 120 gemajn­tscha ando Burgenland, anglo nacijo­nal­socija­lis­mus, valami 9.000 Roma taj Sinti dschiv­nahi. Tschak jek deschto falato lendar o Poraj­mos prik dschiv­tscha. 1984 o erschti gondo­li­pes­kero than adale opferen­ge, adaj ande Lackenbach, kerdo ulo. Akan ando Burgen­land ande 24 gemajn­tscha, gondo­li­pes­kere thana le opferen­ge le NS-re­schimistar del. Ada bersch o gava Langen­tal taj Kemeta use ale.

Plantscha jeke centrali gondo­li­pes­kere thane­ske Betschiste — Sajt poar berscha jek man­gipe pal jek centrali gondo­li­peskero than le ando nacijo­nal­soci­jalis­mus mur­darde Ro­menge taj Sintijenge, Be­tschiste del. Ande ada bersch jek nevi inici­jativa kerdi uli, jek posici­jo­nakero papru­schi pisim taj le politikerenge prik dim ulo. Akan o prik be­scharipe jeke gondo­lipes­kere thanestar le Romen­ge taj Sintijenge ando bun­da­kero sche­roskero foro, pa­sche te astarel hi.

2to august – O inter­nacijonali holo­caustis­kero gondo­lipes­kero di le Romenge taj Sintijenge — Jek avro mangipe, savo ando Romen­gero khe­tanipe sajt berscha del taj savo akan anglo prik be­scharipe terdschol, hi oda, le 2te august ojs inter­nacijonali holo­caustiskero gondo­li­peskero di le Romen­ge taj Sintijenge, te andi Austrija ofici­jeli aun te prindscha­rel. Upro EU-jakero than ada imar 2015 pa­sirintscha. Te ada bersch o gon­doli­peskero mulatin­tschago upre oda di, tradic­ijoneli upro Cei­ja-Stoj­ka-than Betschis­te sina.

O 14to Baranka parkiskero gondoli­peskero mulatin­tschago — Imar o 14to var, organi­si­rintscha o farajn „Voice of Diversity“ ada bersch o „Baranka par­kiskero gon­dolipes­kero mula­tintschago“, upre oda than, savo upro ando nacijo­nal­socijalis­mus mur­darde Roma taj Sinti pal te gon­dolinel. Jek gondo­lipeskero mula­tintscha­go, savo pedar o berscha, les­kero ajgeni drom le palgon­do­li­pestar lakla.

O tradicijoneli Roma-Butschu — Ando kesdipe le julistar, o tradici­joneli Roma-Butschu Mischkate sina. Imar sajt 1991 o burgen­landi­tike flogos­kere grupn khetan o Roma-Butschu mu­latinen. Pal duj berscha nugo­dinipe vasch Corona, schaj o mulatin­tschago le min­den­feliti­kostar papal tel likerdo ulo.

Romani te siklol — Ande amaro adiveses­kero ardipe la sen­dungatar „Romano Dikipe“ kes­dinas amen amare tikne tschib­tscha­kere kursiha „Romani te siklol“. Ande harne sek­venca dscha­nen tumen tumen­ge alava la sen­dungatar ande Romni ando gon­dolipe te likerel. Ada tschib­tschakero kurs, andi cukunft ande sako ardipe te dikel dschana, kaj tumaro Roma­ni-ala­ven­gero dscha­nipe, sakona sen­dungaha schaj bulharen.

(Josef M. Schmidt/volksgruppen.orf.at)

→Verein Roma-Service

→Verein Voice of Diversity

(Text:

Tweet