Romengere-biblijotektscha ande Malmö taj Bukarest

Ande Malmö jek nevi Romen­geri-bibli­jo­teka kerdi ol. Ando foro akor mindschart duj Ro­men­gere-bib­li­jotek­tscha pasche terdscho­na. Taj te jek Ro­men­geri-tscha­ven­ge­ri bibli­joteka, savi sajt pantsch berscha an­de Bukarest del, pro kes­dipe an­di Schvedija lija.

Schvedija jek pradimi Romengeri-biblijoteka uschtidel. I nevi biblijoteka ojs integrali falato la foros­kera bibli­jo­tekatar andar Malmö, o triti bareder foro le tha­nestar, kerdi ol. Imar ando arto terno dschend i bibli­joteka pradi te ol. „Ada jek vusko cajta­kero plan hi“, phenel o foros­kero bibli­jotekari Torbjörn Nilsson, mind pharo ovla, Romen­geri-lite­ra­tura te lakel. Kaj ada schofim te ol, iste amen dur pedar i tha­nes­keri granica ari dschas taj avre bibli­jo­te­kenca taj Romen­ca ande but gava khetan iste butscha­linas.“

Andi biblijoteka publikaciji ande mindenfelitike Romengere-dijalekti, pisimi litera­tura Ro­mendar taj kenvi pedar i Ro­men­geri-kultura dela. I literatura ando telva­keripe fatrete­renca le Romen­gere-khe­ta­nipestar khetan terdschar­di ol. Adaj o orga­ni­sa­tortscha butvar le gaves­kere Romen­gere-bi­rov­tscha­goha (Romskt informa­tions- och kuns­kaps­center, RIKC) khetan butscha­linen, savo – sar i foros­keri bibli­joteka – uso foros­kero kultu­rakero favojti­nipe use tschito hi.

Favurclim taj fanecim
Barikano vert upre fochis­kere butschasch­tscha pasch­lardo ol: „Barika­no hi, i tschib taj o minden­felitike dija­lekti te prindscha­rel. O butschasch­tscha iste dschene on, save i Romen­geri-kul­tura prindscha­ren vaj save ande late fa­vurclim hi. On iste le Romen­ca fanecim on“, phe­nel o Torbjörn Nilsson.

„Me patijardo som, hot amen o pradipe la erschti Romen­gera-bib­li­jote­katar le thanestar pla­ninas“, phenel i kultu­rakeri foros­keri rotkija andar Malmö, Frida Trollmyr. „Ada jek jekoschno koja hi, le tscha­tschip­tschenge le Ro­mendar te pomo­schinel taj use jek feder dscha­nipe pedar i kultura taj i historija le Romen­dar use te ledschel.“

Hot vasch i erschti Romengeri-biblijoteka andi Schvedija pe hand­linel, tschak eknaj tschatscho hi. Ande bute­der fori imar schpe­cijeli bibli­joteka­kere falati Romenge­ra-lite­ra­turake del. Taj ande Malmö jeke Romen­ge­re-khe­tanipe, o Romska Kultur­centret (RKC), jek ajgeni, eknaj phuri falatos­keri bibli­joteka hi. Pal ajgeni aundipe le khe­tani­pestar, len o „lek bareder khetan kedipe la Romen­gera-lite­ra­turatar, -muschi­katar, Romen­gere filmendar taj -maga­ci­nendar ando norditike thana hi“. I biblijo­teka la or­gani­saci­jatar Kulturcentret sako kher schaj rodel taj sajt 2006 but lojengero pomoschago le kultu­rakere birov­tscha­gostar uschtidel. Ojs kon­kurenca ada khetan kedipe ham diklo na ol, afka o Johan Björkwall andar i foros­kerei bibli­joteka ando va­keripe la dROMaha: Te o Romska Kultur­centret usi nevi Romen­geri-bib­lijoteka use te ol – „afka, sar o cile Ro­men­gere-or­gani­saciji, save use te ol kamna“.

Jek than le tschavenge
Taj te upre jek schvedijakeri inicijativa pal dschal o keripe jeka Romen­gera-bib­li­jote­katar le tscha­venge andi Rumenija. Kher hi i ando april 2016 pradimi Biblioteca romilor pentru copii ersch­tivar ando khera le Romen­gere-mu­se­umistar ando foros­kero falato Giulești ande Bukarest.

Palo biblijotekakero projekto terdschol i prindschardi schvedi­jakeri pisimasch­kija taj pol­garengeri tscha­tschi­peskeri akti­vistkija Gunilla Lundgren, savi jek schuni­peskero khelipeskero redo la Pippi Lang­strumpfaha ojs Ro­mengere-pa­maristscha ari dija. Lake usi rik terdschol o schve­ditiko Ro­menge­ro-ak­tivisto taj tscha­vengero kenva­kero pisi­maschi Fred Taikon taj i publi­cistkija Arina Stoenescu. I biblijoteka jek falato la schve­diti­ka-rume­nitika khetana butjatar Harap Alb hi. O loj le aktivi­tetenge taj le ken­vakere kinip­tschen­ge hi andar pomo­schagoskere loj taj andar o biknipe le ken­vendar andi Schvedija, savi i Lundgren khetan Romen­gere-tscha­venca pisinel.

Afka i ande Bukarest kerdi biblijoteka le cile tscha­venge taj lengere vodina­schenge pradi terdschol. Adaj barikano upro geni­peskere aktivi­tetscha pumen kon­centririnde: „Amen le tscha­venge valaso angle genas vaj lenca khetan genas. Taj amen adaj te historiji genas, save ando khe­tanipe la histo­rijaha le Romen­dar terdschon“, phenel i Luminița Ancuța, savi o schero la tschavengera biblijo­tekatar hi. „Amen lengeri voja upro genipe te dschan­garel kamaha, mint tschak duach o genipe on schaj laken, ko on hi.“ Akan ham i biblijo­teka vasch i pan­demija nugo­dinipe iste kerel, sar i Arina Stoe­nes­cu upro dROMa-phu­tschajpe phukal. Taj plantscha del, o tscha­vengero ken­vakero khetan kedipe bojd andar o Romen­gero-mu­seum andi naci­jonal­biblijo­teka prik te paschlarel.

Le Roman Urbaneristar

Ando: dROMa 64, Winter/Dschend 2021 (→Themenheft|temakeri heftli­na: Bücher 2 / Kenvi 2)

Tweet