Kher, Romafuturismo, ROLIK: Trin literaturakere-inicijativtscha le Romenge

Te la kultura lakere kore flatschki hi. Tschu­lip­tschen­ge pharo hi, pe upro lite­ra­ri­schi than duach te be­scha­rel. Andi Tsche­chi­ja taj andi Slo­va­ki­ja pro­ba­li­nen ada te ir­nel – kaj ajgeni struk­tur­tscha scho­finen.

Kher (Prag)
Jek barikano than uso institu­ci­jo­nali­siri­nipe la Ro­men­gera-lite­ra­turatar andi Tsche­chija o ken­va­kero falog „Kher“ ande lel. O falog an­dar Prag, ari alo an­dar jek on­li­ne-sele­tos­keri forma, le pomo­scha­goske taj le bul­hari­peske litera­rischi but­jendar andar o tschu­lipe, vid­minel pe. Kerdo ulo o falogis­kero pro­jekto 2012 aka­demischi isch­kola­schendar la bara rani­jatar la roma­ni­ja­lo­gijatar andi Tsche­chi­ja, Milena Hübschmannová, savi 2005 muli: „But Romen­gere pisima­schenge sina oj sar jek daj, jek pomo­scha­gosch­kija“, phenel o falo­giskero keraschi Lukáš Houdek: „Kada oj muli, leha te but pisima­schenge i aun tradi­peskeri sor bejg sina. Taj vascho­da phentscham, hot valaso iste keras. Amen diklam, hot o pisi­masch­tscha te pisinel kam­nahi, te publi­cirinel kamnahi, ham len nisaj schajip­tscha sina.“

„Kher“ vaschoda phureder taj te neve­der literari­schi hangi­jenge andar i Tschechija taj andar i Slovakija po­mo­schinel, butvar ande Romani, ham te ande but tschib­tscha­kere edici­jontscha. „Akan andi repub­lika Tschechija, valami schtar­var­desch pisi­maschkiji taj pisi­masch­tscha del, save uso Romen­gero-tschu­lipe kerinen; valami epasch lendar tscha­tschi­kan aktivi hi“, phu­kal i Karolína Ryvolová, andar o falog. Pherdo ol o falo­giskero programo duach prik bescha­ri­peskere koji. O falog, savo uso kesdi­pe upre e-books be­scharlahi, akan use jek print­falog pe irintscha. Adaj te upre crowdfunding pal astar­do ol – afka sar usi anto­logija „O mulo!“ phu­kajip­tschen­ca pedar mulen­gere gajs­tertscha.

Romafuturismo (Chánov)
Pradim uli i „Romafuturismo-biblijo­teka“ ando kes­dipe 2018 ando aun­phand­lipe usi kuns­takeri inici­jativa tranzit ande Prag jeke de­schuduj oren­gere geni­peskere mar­toniha andar o verk­tscha la Romen­gera-pisi­masch­ki­jatar Elena Lacková. O diki­pe la „biblijo­tekatar la Romen­gera-lite­ra­tu­rake“, sava­kero khetan kedipe sik upre but schel kenvi bartschi­ni, pa­schlol upro litera­rischi keripe euro­pitike Romen­gere-pisi­ma­schen­dar. Pedar ari hi la publi­kaciji pedar i Romen­ge­ri-kultura, eman­ci­pa­cijona taj post­koloni­jali tejorija. Kaj feder terdscho­jipe andi grupn te del, i bibli­joteka pro than 2019 andi dschi­vi­peskeri sidlung Chánov ando Most prik tschitscha. „Amen dur palal gon­do­lintscham, sar amen i biblijo­teka pa­scheder uso Roma prik schaj tschas, taj akan scho­fim lo ulo – khetan le dsche­nenca andar Chánov“, afka i inicija­tor­ki­ja Ladislava Gažiová, jek andar i Slovakija ali kinstler­kija, savi Romni hi. Telal o nevo anav o kher akan ojs „Josef-Seri­nek-bib­li­jo­teka“ (prin­dschardo pal jek Romen­gero­ par­tisano) te ojs talali­nipes­kero than taj mula­tintscha­goskero than dijaninel. „I biblijoteka ojs poli­tischi akci­jona kerdi hi“, butschol upri website: „Amen kenvi ojs koja uso vake­ripe dikas.”

ROLIK (Banská Bystrica)
Andi Slovakija le klubiha ROLIK (Rómsky literárny klub) jek nec­verk pisi­ma­schen­dar pe kertscha, „saven­geri inspi­racijona la litera­rischi butjake o dschivipe le Romen­dar hi“. O aun­de­finipe use ada keripe 2009 le regijo­nali kheta­ni­pestar le Romen­gere-ini­ci­ja­tiven­dar ande Banská Bystrica alo. Akan uso Romen­gero-lite­ratu­ra­kero klub valami schtar­vardesch liri­kakere- taj prosa­kere pisi­masch­tscha andar i cili Slovakija use keri­nen. Uso ciltscha la grass­root-ini­cija­ti­vatar telal o schero Marián Balog genel o bul­haripe le Roma­nistar ojs literatu­ra­keri tschib taj o pomo­schago terne talen­tenge. O pisi­masch­tscha ande Romani taj andi slova­kitiki tschib pisinen, je­koschne te andi ungriki tschib. Jefkar ando bersch ROLIK jek nan vasche te potschinel anto­logija neve but­jenca ari del. 13 adale ken­vakere edicijo­nendar imar angle paschlon, i lek terne­der le pati­jari­peske la pisi­masch­ki­jake Elena Lacková (1921–2003) pe vid­minel. Sajt 2014 le literatu­ra­kere klub ande Banská Bystrica te jek te­ateris­keri grupn hi.

Kher – Nakladatelství romské literatury, Prag ► www.kher.cz
Knihovna Josefa Serinka, Chánov ► romafuturismo.org
Rómsky literárny klub, Banská Bystrica ► www.rolik.eu

Le Roman Urbaneristar

Ando: dROMa 63, Herbst/Terno dschend 2021 (→Themenheft/temakeri heftli­na: Bücher/Kenvi)

Tweet