I flogoskeri grupn le Romendar taj Sintijendar jeke bari­kane muschi­kaschi nascha­tscha. Pal pharo nas­va­lipe kurke o cim­ba­lakero khe­la­schi Stefan Pišti Horvath amen­dar gelo. Ov 70 ber­scha phu­ra­no sina.

O Stefan Pišti Horvath ando ungriko Bük 1949 upro them alo. Les­keri daj Anna, jek Romni andar Groß­waras­dorf, o lo­geri Ravensbrück prik dschiv­tscha. Oj ham nasch­tig buter upre oda than, kaj upro them ali pal geli, mint oja bibas­tali naci­jengeri cajt naschtig pobister­tscha. Palo befraj­inipe oj Bük geli, taj odoj le Istvan Horvathiha jek fami­lija kertscha. O Pišti lengero erschti tschau sina. Na dur iste on pu­men papal vascho ungri­ko upre terdscha­vipe odotar upro drom kerde. Ando 17. novemberi 1956 ali i fami­li­ja Horvath ande Großwarasdorf, kaj ando kher leskere papus­tar taj baba­tar ando Unterort 25, pumen tel mukle. Poar divesa paloda leskeri daj taj les­kero dad le schov­ber­schen­gere Stefanistar don­de gele. Aja tscha­vengei cajt le Stefan Pišti Horvathis­ke but duk pal mukla. Kekaj o ra­schaj leske but pomo­schin­lahi, ham o gadsche andar o gav na latsche use leste sina.

O Pišti mindig pro khetanipe use pri hajmat gemajndi sikav­lahi. Ham pal avlahi ov ande Groß­warasdorf tschak te valaso te cidel delahi. O bari­kano kinst­leri Stefan Pišti Horvath sa­kotan upre ada vila­go sina taj 27 berscha dur la Austrija andar Tokio dschi Kairo fatre­tin­tscha. Ov le kiralen­ge taj schto­tiskere presi­den­tenge cidlahi. Pal atschino jek bari­kano hor­vacko „Zigeuner“ andar Großwarasdorf, sar o Pišti pe söbst akar­lahi.

O lejcti var cidija o Stefan Pišti Horvath ando 23. maj 2019 ande leskero lokal Be­tschis­te-Grinzing, ka­da o biro Rudolf Berlakovich an­dar Großwaras­dorf le les­kere barikane muschi­kane keri­peske pati­jartscha. Use sina use ada bari­kano di te leskero paj­taschi Joško Vlasić. O Serdar Erdost andar i ORF-is­keri flogos­keri grup­nengeri re­dakcija o histo­rischi momen­tscha le Stefan Pišti Horvathistar odoj upre lija. O ORF ando 9. juni 2019 ando flogos­kero grupnen­gero ma­gacin „Servus, Szia, Zdravo, Del tuha“ ada si­katscha.

(volksgruppen.orf.at)

Tweet