I Slovakija lakeri erschti Romani-ischkola uschtidel

Ando juni ando sikadipeskero ministe­ri­jum ande Bratis­lava, o droma kerde ule: Andi ost­slo­va­ki­tiki ge­majn­de Rakúsy bojd i ersch­ti isch­kola le tha­nestar dela, ande savi o tschave – pa­sche i slo­va­kitiki tschib – te ande len­geri daja­keri tschib Roma­ni si­kade on.

Le prikbescharipeske o ministerijum jek koperaci­jona la ge­majn­dejaha, la uni­versi­te­taha Prešov taj le „kheta­nipeha le isch­kolen­dar, save i Roma-tschib sikan“, kertscha. O ang­lutne butja akan valami jek bersch te dau­erinen. „Ada bari­kano hi, jek than le sika­dipeske le tscha­venge andar etnischi tschu­liptscha ande lengeri daja­keri tschib te scho­finel, inklusivi o Ro­men­ge­re-tscha­ve“, phenel o sikadi­pes­kero ministeri Tomáš Drucker. „Vaschoda phen­tscham, hot le keri­peske jeka pilo­tiskera isch­kolatar le Romen­ge­re-tscha­venge ando gav Rakúsy po­mo­schinas. Amen pilotis­kere koji ande ada than ar te pro­balinel kamaha, save o dajakero tschib­tscha­kero sikadipe te le Ro­men­gere-tscha­venge bul­haren taj feder keren.“ Rakú­syske vaschoda o schtatus jeka „naci­jo­nali­teten­ge­ri-isch­kola“ aun rodim ulo.

Akan andi Slovakija tschak poar ischkoli del, kaj Romani – trin ori ando kurko – ojs isch­kola­kero foch sikado lo (taj ada, kekaj palo „Atlas le Ro­men­ge­re-Khe­ta­nip­tschen­dar“ andi Slovakija 450.000 Roma dschin, saven­dar 60 procenti khere Romani vakeren). Efta ischkoli hi le, sa privati ischkoli, bojd o cile ando ost le tha­nestar. Afka Romani ande schtar ischkoli (ande Kružlová, Stropkov, Kremnica taj Košice), ando Ze­fy­rin-Ji­mé­nez-Malla-gim­na­si­jum (ande Krem­nica) taj ande duj butja­kere sikadi­peskere ischkoli (ande Košice taj Kežmarok) ojs sikaji­peskero foch tel pisim hi – ham na ojs sikaji­peskeri tschib sar akan akor ande Rakúsy. I ischkola tscha­tschi­kan jek nevipe hi: i erschti ischkola andi Slovakija, kaj Romani te uso famit­linipe avre siklo­ji­pes­kere koji lim ol.

Ulado gav

Rakúsy jek tikni gemajnde uso kesdipe la Tatratar hi, o becirkis­kero scheros­kero foro tschak poar kilome­tertscha pasche hi. 3.300 dschene hi le gav, 70 procenti upri flogos­keri grupn le Romendar peren, savendar but ande jek tel paschlimi sidlung eknaj avral o gav, dschin. I Ro­men­ge­ri-sid­lung andar Rakúsy, jek le lek bare­derendar andi Slovakija hi. Tschak ande duj slo­va­kitike gemajn­tscha, afka palo genipe 2021, meg buteder Roman dschin, pro­centu­jeli ham Rakúsy o dujto bareder Ro­men­ge­ro-fa­lato le thanestar upre sikal.

Taj o gendo le tschavendar usar jek bersch uso kija bersch bartschol, i gaves­keri ischkola imar andar o cile koji poslol. 2017 o isch­kola­kero vodinipe iste akor uso ulaji­pes­kero keripe prik gelo taj poar klastscha, sako di schtar bustschen­ca use avre khera ando noch­beriskero gav iste ladim ovnahi. O scheros­kero than la isch­kolatar meg mindig ando gav hi, o lek bareder falato le tscha­vendar ham ande jek avrutno than, hatek andi Romen­ge­ri-sid­lung hi.

Dajakeri tschib

870 ischkolaschkiji taj ischkolaschtscha akan i ischkola andar Rakúsy kher roden – taj on sa andar Romen­ge­re-fa­miliji an. Bojd nisaj tschau ando erschti isch­kola­kero di, o pekamle tschib­tschakere dscha­niptscha le slovakitike sikaji­peske peha na anel. On andar jek kheres­kero paschipe an, kaj on tschak la tschib­tschaha Romani upre bartschon, phenel o ge­majnde­jakero kordi­natori Marek Mirga la slova­kitika tele­visake RTVS: „Aja amari dajakeri tschib hi, taj o lek buteder daja taj dada le tscha­venca Romani vakeren.“

„Kaj o tschave nisaj slovakitiko na vakeren, naschtig sikan, so on imar sa dschanen. Ada barikano uso isch­kola­kero and­pisi­nipe te dikel hi“, phenel i Lucia Brutovská – oj i direk­terkija la isch­kolatar ande Rakúsy hi. „Adaj jek tschau hatek valaso dschanel, ham na hajol, so lestar manglo ol. Taj te amen le leske ande Romani te phenel na dschanas, akor ande son­der­klastscha dim lo lo taj ojs dscheno, savo nischta na dschanel tel dschumim lo ol.“ Kaj le tscha­venge pomo­schim schaj ol, kes­dintscha i Lucia Michlíková, mesch­terkija andi ischkola Rakúsy, lengeri dajakeri tschib te siklol, taj min­dschart respekto le dajendar taj dadendar taj o patscha­jipe le tscha­vendar jerintscha. „Kada me andi erschti klas sikavaha, 16 tscha­vendar tschak jek slo­vakitiko hajolahi. Hatek, me man akor le Roma­ni-kur­siske aun mejdin­tschom“, phukal oj la tele­visake RTVS.

Putrime ischkoli

Ischkolakero telgranicalipe, hatek o etnischi putripe le Romendar, ande but gemajn­tscha la Slova­kijatar uso sako diveses­kero dschivipe kerinel. Duj, trin Romen­dar maschkar 6 taj 15 berscha ischkoli kher roden, kaj o tschave andar i flogos­keri grupn buteder hi, butvar hatek tschak Romen­ge­re-klas­tscha. „Ada la Slovakija uso EU-vilago le lek utscheder falatoha le Ro­menge­re-tel­grani­ca­lipeha ando sikadi­peskero koja kerel“, dikel Amnesty Inter­national.

O keripe ande Rakúsy te jek koja hi, gejng o problemo le telgrani­ca­li­pestar te kejmpfinel, phenel o sikadi­­peskero ministeri­jum ande leskero arbitscha­jipe. Ham sikadi­peskere eks­­pertscha sar i socijologkija Tina Gažovičová adale kojastar but na likerel. Hatek te daral hi, hot Roma­ni-isch­koli o etnischi ulajipe meg feder soralja­rel. Te Amnesty International angle jek „legiti­miri­nipe le tel­grani­cali­pestar“ varninel. Hatek ajgeni ischkoli le Romenge taj le slova­kitikenge na tromal te del, taj ada genel te la isch­kolake ande Rakúsy. Vasch lakero „na dschanipe vaj vasch o na kamlo koja uso na putripe“ imar jefkar jek pomo­scha­goskero aun­rodipe uso arbauninipe la isch­kolatar, tel phendo ulo. I politik na tromal pe le keripeha Romani-isch­ko­lendar andar o ferant­voa­tinipe te cidel. „Desch­berschen­gere o ministe­rijum o utscheder, ham centrali upredipe jeka bulha refor­matar le dis­krimina­cija­kere sikadipeskere siste­mostar andar o drom gelo.“

Dondebescharipe

I aun likerdi diskriminacija le Romengere-tschavendar la Slovakija ando donde­bescha­ripe la EU-jaha antscha. Imar 2015, i EU-ko­misi­jona jek na and­li­keri­peskero fatro­giskero phendo gejng i Slovakija kertscha, kaj o isch­kolakero putripe, gejng o ando glajchi be­handlini­pes­ke­ro-tscha­tschipe tel pisimo dis­krimina­cija­kero fabot ando sikadi­peskero koja hi. Sajt oja cajt i regirung ande Bratislava poar koji proba­lintscha, hatek reform­tscha upro drom te anel, ham le prik­bescha­ri­peske falinel.

Erscht angle jek bersch poslino jek tschatschipeskero keripe, savo tschatschi­kan gejng o telgra­ni­ca­lipe kejmpfin­tschahi. Ando april 2023 vaschoda i europitiki komi­sijona phentscha, hot gejng i Slovakija, angli krisakeri vora la euro­pitika unijo­natar panasi tschil. Taj te jek resolucijona le EU-par­la­men­tostar ando terno dschend 2023 gejng o falimo politischi keripe, o argra­ni­calipe le Romen­ge­re-tscha­vendar te kisetinel, dija.

Epasch vodschikan

Gejng adala koji, i Slovakija upre jek paleta projektschendar taj program­tschen­dar le Romen­gere-tscha­venge sikal. Jek phari­peskero punkto paschlol upro aguno tscha­vengero pomo­schago taj upro anglutno isch­kolakero parvaripe. I nacijonali „Romen­ge­ri-stra­tegija 2023“ ojs ciliskero bescharipe a.s. o schajipe upro dajakero tschib­tschakero sikajipe ando cile isch­kolakere schtufn angle dikel, taj te i integra­cija sikloji­peskere kojendar pedar i Romen­geri-kul­tura taj -historija. Inter­kultureli trenin­giskere koji le isch­kolasch­tschen­gere vodi­naschtschen­ge taj le mesch­terenge, o ischkoli use jek feder inklusivi umdscha­jipe le Romen­ge­re-tscha­venca te keren taj neve siklo­jipes­kere plantscha taj sikloji­peskere materijal­tscha buteder esbe lipeske te sorginen.

Hatek o gendo le meschterendar Romani-dschaniptschenca, utscheder te ol. Akan upri univer­siteta ande Prešov, muguli jek schpecijeli schtu­diju­mis­kero programo del. Telal o anav „Romen­ge­ri-tschib, -literatura taj -tscha­tschipe“ o peda­gogischi schtudijum le schtu­dentschen le sikaji­peskere fochiske Romani, ar sikal. Afka i slovakitiki univer­siteta andi cili Europa i triti utschi ischkola hi, savi Romani-tschib­tscha­kere mesch­tertschen ar sikal. O erschti absol­ventscha imar ando arto isch­kolakero bersch 2024/25 and bescharde on.

I regirung hatek tschatschikan jek khetanphandlipe reformtschen­dar kertscha – butvar oda falinel, o problemo la segre­gacijatar tschatschi­kan aun te astarel. Taj akan la isch­kolaha andar Rakúsy jek avro drom and tschalado ol. Jek, savo o cil la desegre­ga­cijatar upre dija.

Le Roman Urbaneristar

Nacijonalitetschengere-Ischkoli

Le 13 aun prindscharde tschuliptschenge la Slovakijatar o schaji­pe ajgeni „Nacijo­na­li­te­tschen­ge­re-Isch­ko­len­dar“ le daja­kere tschib­tscha­kere sika­ji­peha del. 29.840 tschave ando isch­ko­la­kero bersch 2022/23 asaj isch­kola kher roden.

Tschib / ischkoli:

• Ungriko: 207
• Ungriko (duj tschibtschakero): 27
• Nimtschko: 2
• Rutenitiko: 2
• Bulgaritiko: 1
• Ukrajnitiko: 1
• Rustitiko (duj tschibtschakero): 1
• Romani: 0

Ando: dROMa 74, Sommer/Linaj 2024
(→Themenheft / themakeri heftlina: „Nachbarn / Nochbertscha“)

Tweet