La Vera Lackovákero jomakero rodipe „Sar me par­ti­san­kija ujom“

Ande lakero erschti dugo film i slova­kitiki Romni Vera Lacková jeka kora flatscka­ke ando nacijo­nali histo­ri­ja­kero kipo use pe iri­nel: uso vi­der­schtaund le Romen­dar ando dujto themes­kero haburi.

Ando kisetinipe le augustistar 1944 slovakitike partisantscha gejng o NS-be­schasch­tscha taj o faschis­tischi mari­jo­ne­ten­gero reschim pumen terdschar­de. O slova­kitiko nacijo­nakero upre terdscho­­jipe paloda uso keripes­kero mitos le khetani­pestar palo hauburi ulo – o falato, savo te Roma khelnahi, ham pedar desch­ber­­schen­gere na phukade: Le vider­schtaun­dis­kere dsche­nenge andar o tschu­lipe ando nacijonali histori­jakero kipo nana than. Kolektivi palgon­dolipe butschol mindig te jek selek­tivi pobiste­ripe. Mindig te na akarde del, saven­gero gondolipe asaj dur andar o pradipe ari dschumim ol, dschimeg o lejcti palgon­dolipe tschak pal use tscha­pinde vudara, andi briga lengere famili­jendar, bajder dschil.

O papuskero dad
Adale historischi koripeha na kamla pe i slovakitiki filmiskeri kerasch­kija Vera Lacková tel te lakel taj pro­balinel, i his­torija le Romen­ge­re-par­tisa­nendar, sar oj le phenel: „pal ando khe­tanipe“ te hulinel. Ande lakero doku­men­taci­jakero film „Sar me partisankija ujom“/„Wie ich Partisanin wurde“ (→Trailer) phukal oj pedar o terdschi­jipe lakere ajgeni papus­kere dadestar, Ján Lacko, savo pe 1944 ojs Rom le upre terdscho­ji­peske aun phandla taj pra cila familija use jek hosini­pes­keri akcijona le nimtschke bescha­schen­dar na­schatscha. Kada ov palo haburis­kero taj loge­riskero and tschapinipe 1945 pal alo, lakla ov o prik atschine falati leskera murdarda dschuv­latar taj leskere tscha­vendar, tschak na hor ande handle, ande jek pasche pasch­limo veschis­kero than.

Ande jek barikani scena le filmistar terdschol i Vera Lacková, 75 berscha paloda, use lengero grobo upro gaves­­kero teme­tischi, kaj o dad lakere papustar ande handlo hi. Jek flejgimo familija­kero grobo sar te o avre, ham na ovlahi adaj jek ba­rika­nipe: Les­kero bar oni anav hi.

Ada khetanipeskero pobisteripe mujsinel la reschiserkija ando than jeka histo­ri­ker­kijatar. Oj archivtscha taj gon­­dolipes­kere thana kher rodel, duach akti taj doku­mentscha pe butscha­linel, taj oj schofinel le, poar dschenen le agune parti­sanendar te lakel. O etaptscha lakere palal forschi­nipestar o drama­turgischi thav angle del. I kamera la reschi­serkijake uso re­schersch­tscha taj uso keripe, jek gondo­li­pes­kero mula­tintscha­go taj jek tikno artschi­jipe upro pre te terdscharel, palal dschal.

Use i Lacková o prik dschivipeskero kejmpfinipe le Romen­dar maschkar i NS-cajt la adiveseskera cajtaha – taj lengere ajgeni terdschi­ji­penca khetan gom­bo­sinel. Le sik tschinde repor­taschen­gere scenenge nasorale, kamle and dikiptscha ande lakeri ajgeni famili­jakeri situacija gejng terdscharel: Oj lakera babaha te dikel hi, lakeri „Phuri daj“, use savi oj upre bartschini taj savi maschkar o keri­peskere butja muli; taj lakera muam-aha, savi ando Schtacko dschil taj savi i tema etni­schi identitea lek mere­scheder pro­bojakere ajgeni ironi­jaha kvitirinel. Adala o lek barika­neder mo­mentscha le filmistar taj le kojastar hi, save le politi­schi scenenge erscht lengeri cili sor del.

Pe na te garul
Ando vakeriptscha ando film tumen mindig – oni dar – rasismus gejng tschalan, te odoj, kaj lo lek tschuleder uschardo ujahi. Muguli lakere slovaki­­tike pajtasch­tscha uso khetano piknik bare barika­nipeha pumare simpatiji la nejo­nacijen­gera parta­jake le Kotlebastar, phukan. I terni Romni mirne upre rejagi­rinel, ham esbe te lel hi: sako soc lakere pajtaschendar lake sar jek tschalajipe ando muj hi. La Verakeri familija na del pe nisaj ilusijo­nenge otscha, so Romenge butschol, te la ekstremi rechti partaj papal valaso te phenel hi. „Patschas tu, hot on arakar­nahi amen? Tre lek feder pajtasch­tscha adive­sestar gejng tute dscha­nahi“, phenen lakere bare muamtscha sar andar i puschka kartschi dim.

I Vera Lacková mindig gejng jek falo andar na kamipe perel. Barikano o film sikal, sar vidschik, o bibas­talo gon­do­lipe gejng o Roma te adi meg hi. Poar­ var tschak tikne koji hi, kaj oda tel te genel pe mukel: jek erscht aun beschardo gon­doli­pes­kero kascht le Romen­ge­re-vider­schtaun­dis­kere kejmpfe­renge, savo upre jefkar bejg hi. Jek enkl jeke parti­sanistar, savo pe ladschal, kada ov phukal, hot te ov andar jek Ro­men­geri-fa­milija al. Vaj o biro, savo jeke gondo­lipeskere mula­tintscha­goske use iste phenel, taj erscht paloda – mato upre jek gaves­kero mula­tintschago – odoleha ar rukinel, hot ov le murdarde Romen ojs dades­kere thanes­kere phuka­jasch­tscha likerel.

„Me gondolinav, hot barikano hi, kaj me man na garujav“, phentscha i reschi­ser­kija upro phutscha­jipe, soske oj pe ojs Romni adale cile bibastale situa­cijenge ar be­schartscha: „Me pro­balinav, ando dialogo te atschel, taj me gon­dolinav, hot te ada film le avre dsche­nenge o schajipe del, jek dialogo te vodinel. Ada hi o koja, soske me asaj barikano film kertschom. Me manca ar kertschom, hot pravav man.“

Generacijakere filmtscha
Ande ada use gejipe, savo la taj lakera familija ar terdscharel taj uso irinipes­­kero- taj scheros­kero punkto le filmischi phu­kajipestar kerel, i Vera Lacková kor­kore nan. Jek redo neveder doku­men­taci­jakere filmendar la his­torijake le nacijo­nal­soci­jalis­musis­tar pedar i ajgeni famili­jakeri historija pasche al. Na vaschoda, kaj pe i habu­riskeri- taj i NS-akeri phuri cajt, sakone berscheha eknaj buteder asta­ripestar le prik dschiv­dendar bejg cidel. Bojd na dschanel niko andar o agjeni terschijipe – ojs valako ko use sina vaj ojs prik dschivdo – pedar te phukal. Famili­jakere bijo­grafischi rescher­­schakere filmtscha pro­balinen akan, i cajtlichi distanca pedar o gene­raci­jakero dialogo, savo mindig feder bartschol, te pherel. On korkore probali­nen te rekonstru­jirinel, sostar buter niko te phukal na dschanel. Taj afka i hef pheren, savo o genre le prik dschiv­dengere filmen­dar pal mukel.

Taj ando khetan hejnginipe Romenca ham na dschal korkore vascho forschi­­nipe la famili­jakera historijatar, adaj te vaschoda dschal, sikajipe tel te pasch­la­rel vasch odola, save le buter na dscha­nen – vaj schoha dschande, kaj on nisaj schunipe lakle. Adaleha o familija­kero jomakero rodipe jeke utsche politischi aun­paschlo­jipeha khetan pe gom­bosi­nel: la na mirnarda histori­jake use lakero tscha­tschipe te pomo­schinel.

Te i Vera Lacková ar dime historija­kere kipendar valaso ar mangel. Lakere filmiha, le Romen­ge­re-tschu­lipe ando nacijonali histo­rijakere phu­kajiptscha ande te rekla­mirinel kamla – taj afka te mindschart ando nacijonali kolek­tivo. Taj ada butvar jerim: Kada pe ando kiseti­nipe le filmistar o schto­tiskere schere uso patrijotischi mula­tintschago resen, o 75to bersches­kero di le slova­kischi nacijonali upre phiripestar te mulatinel, te i Vera Lacková ando cil aun peli. Uso pradipe le artschi­jipestar le Romen­ge­re-par­tisanenge, saven oj odoj pre­sentirinel, te i schto­tiskeri pre­sidentkija Zuzana Čaputová hi. Kada oja akor paloda uso schto­tiskero akto lakero vakeripe likerel, patijarel oj – erschtivar andi historija le thanestar – te o koja, savo o Roma ando vider­schtaund kerde.

Nisaj opferengere bakrore
Ande „Sar me partisankija ujom“ te poar aktujeli ent­viklinip­tscha ando Romenge­ro-ak­tivis­mus tel te genel pe mukel. Ov ando Romen­ge­ro-holocaust min­dig bu-teder o khetan phand­lipeskero basisa­kero bar, jeka moderni politischi identite­tatar dikel, savi upro cilo them le cile Romen­­ge­re-grupn khetan phandel. Taj adaj irintscha pe ando lejcti berscha i defini­peskeri rik – bejg usar o opferis­kero schtatus taj otscha uso hango jeke vider­schtaun­distar: Mint Roma nana o evigi opfertscha, save pe oni gejng terdscha­ripe usi schlo­baunk te vodinel mukle. Vaschoda o dikipe buteder upro minden­felitike formtscha taj aktscha le vider­schtaundis­tar, save te dija, pasch­lardo ol. Absoluti prog­rama­tischi te hajol hi te vaschoda o jerimo lancirinipe jeke neve gondo­lipeskere dijestar, o „Romani Resistance Day“ ando 16to maj, savo upri barikani revolta le and tschapime dsche­nendar ando „Zigeu­ner-lo­geri“ ande Auschwitz-Bir­kenau ando bersch 1944 pal te gon­dolinel.

Ande adala tendenctscha akan te la Vera Lackovákero film ande pe terdscha­­rel: „Amen Romen tschak mindig ojs opfertscha prindscha­ras, ojs manu­scha, save andi rik le khe­tani­pestar dschin. Ham o dschene pedar na dschanen, hot o Roma te jek falato le anti­faschis­tischi vider­schtaun­distar sina“, afka i reschi­serkija. „Ada o punkto hi, savo le sterejo­tipiha phagel. Taj vaschoda phen­tschom me mange, hot ada film kerav.“

„Sar me partisankija ujom“ hi la Vera Lacková­kero erschti dugo film. O la tsche­chitika taj slova­kitika tele­visatar potschindo doku­menta­ci­ja­kero film, savo ando arto bersch sikado te ol, ando april uso goEast-fes­tivalo ande Wiesbaden pri the­meskeri pre­mijera mula­tintscha taj jeke sche­ros­kere jerini­peha patijardo lo ulo. I reschi­ser­kija slovakitiki Romni, 2015 pri ajgeni pro­duk­­cijo­nakeri firma („Media Voice“) kertscha, savi pe upre Romen­ge­re-temtscha schpe­ci­ja­lisi­rintscha. I Vera Lacková Betschiste dschil.

► www.filmpartizanka.eu
► www.mediavoice.eu

Le Roman Urbaneristar

Ando: dROMa 62, Sommer/Linaj 2021 (→Temakeri heftli­na: Bilder/Kipi)

Tweet