ORF 2 Burgenland: Servus Szia Zdravo Del tuha
9to oktoberi 2016
>>>TVthek

I nevi Roma online-platforma, o nascha­ji­pe la Wal­pur­ga Hor­vatha­tar, savi o loge­ri prik dschiv­dscha, O Romen­gero mu­latin­tscha­go „Opre Heroes“, o Theo­dor-Kra­mer-usch­ti­dipe le Ste­fan Hor­vathis­ke taj o ter­ne Rom­nija Ma­nue­la Hor­vath uso Ro­men­gero la­di­pe Cejis­te taj Chris­tina Hor­vath pre erschti artschi­ji­peha o tem­tscha ada­la ak­tu­jeli sen­dun­ga­tar hi.

„Interkultureli posicijontscha andi kunst“ — but­schol o anav le art­schi­ji­pestar andi thanes­keri gale­ri­ja Burgenland, ka­tar i mo­de­ra­tor­kija Katha­ri­na Janoska le use di­kasch­kijen taj use dikasch­tschen schu­kar aka­rel. O artschi­ji­pes­kere verktscha donde pu­men be­scha­ren le „Avren­ca“, ham te le „Ajge­niha“, savo daru­tnon ulo. Te di­kel le dschi ando 18. de­cem­beri hi.

Nevi Roma online-platforma — Sajt 2011 butscha­linel i re­gi­rung i „Natcij­o­na­li stra­te­gija usi inklu­si­jona le Romen­dar dschi 2020“. Sridon kira­tiske ando bun­des­kanc­leris­kero birov­tschago usi „Epasch cajt“ jek masch­karut­ni bilanc cidim ulo taj i nevi Roma online-plat­forma ang­le tertschar­di uli.

Ande palgondolipe: Walpurga Horvath — Ando kes­dipe le sep­tem­be­ristar i lejcti burgen­lan­di­tiki cajta­keri ceugin le porajmo­sistar, i Wal­pur­ga Horvath, savi o loger­tscha prik dschiv­dscha ande Matters­burg uso grobo ledschim uli. I Wal­pur­ga Hor­vath 92 berscha phu­rani uli. Ojs terni tschaj oj le nacijen­dar an­dar Trausdorf khe­tan pra phen­jaha ando logeri ledschim uli. I dschi­vi­pes­keri historija la Wal­purga Horvathatar jek falato hi andar i cajt­ceugn doku­men­ta­cija „Mri Historija“ – ar­dim le farajn Roma-Ser­vicejistar. Oj o pal­gon­do­lip­tscha le dsche­nendar, save o loger­tscha prik dschiv­de le pobis­te­ri­pestar upre te li­kerel.

Romengero mulatintschago ando Amerlinghaus — Nikaj atschi tem­tscha andi gla­jchi cajt khe­tan phan­den. Te mula­tinel taj te gon­do­linel. Sar sako bersch schofi­nen le o orga­ni­sa­cijon­tscha jek schu­kar mula­tintscha­go savo „Opre Heroes“ but­schol ando betschi­ti­ko Amer­ling­haus te kerel.

Manuela Horvath: Romengero ladipe Cejiste — Sajt pedar 20 ber­scha ando 2. Augus­tis­kero kurko i dschel­ni mischa andi basi­lika Cejiste le Romen­ge taj Sintijen­ge tel liker­di ol. Le refe­ra­tistar le ethni­schi grupnen­ge o erschti­var i Manuela Horvath pri fl­ogeskeri grupn le Romen­dar uso ladi­pe Cejiste vo­dintscha.

Theodor-Kramer-uschtidipe le Stefan Horvathiske — O 16. Theo­dor-Kramer-usch­ti­dipe le pisini­pes­ke ando vider­schtaund taj eksil 2016 ulatscha o Ste­fan Hor­vath le Ger­hard Scheitiha. Le Ste­fan Hor­vathis­kere sorale phu­ka­jiptscha den les­kera flo­gos­kera grup­nake uso mula­tintscha­gos­kero pati­ja­ri­pe jef­kar bute­der jek sora­lo hango.

Christina Horvath: artschijipe „Klischee“ —Le pro­jek­tiha „Terni Romen­geri Kunst“ kam­la o farajn KARIKA jek plat­forma terne Romen­gere kinstle­ren­ge te kerel. Ande ada bersch pre­sen­ti­ri­nel i terni Romni taj kinst­ler­kija Christina Horvath pro art­schi­ji­pe „Klischee“.

Centrope uschtidipe András Smuk —Ande ada bersch pati­jar­tscha o betschit­iko biro Michael Häupl taj o Reinhard Karl, ang­le ter­tschar­do la Raif­feisen­lan­des­ban­katar Telut­ni Austrija, le betschi­tike ungri­ke András Smuk le ar cajch­ni­ni­pes­ke­re dipeha Centrope. O Centrope-usch­ti­di­pe sajt 2007 bari­kane dsche­nen­ge dim ol, save pedar o grani­ci khe­ta­nipes­keri buti masch­kar Betschi, Telut­ni Austri­ja, Burgenland taj o noch­beris­ke­re vila­gi, Tsche­chi­ja, Slo­va­kija taj Ungri­ko keren.

(volksgruppen.orf.at)

Tweet