Tschib: Jerinipe le keripestar
Juli 25th, 2023 | Published in Romani, dROMa (Magazin)
O Caló – i tschib le Gitanojerendar
Avrijal sar ande but avre tschibtscha, save bejg taj ari ispidim ule, o Romani le Gitanojerendar na ulo putrim. Hatek andi Espanija ande jek nevi forma, ojs afka akardi keverimi tschib, prik dschivtscha.
Pal i thaneskeri tschib (espanitiki-, katalanischi-, baskischi tschib) andi Espanija afka jek baro khetan phandlipe le tschibtschendar dija: o espanitiko Caló, o Caló catalán andi Katalonija taj o Erromintxela ando Basken than. Andar i Espanija o Caló te ando Portugal (Calão), andi sud Francija taj andi Latajnamerika pelo, kaj ajgeni droma and tschalatscha.
Ada keripe, la visenschoft dschi adi fascinirinel; vaschoda, kaj ada ando glajchi koja, te ande avre riktschakere thana la Europatar – andi Bari Britanija vaj Skandinavija –, pe afka tel kheltscha. O akaripe la tschibtschakera visenschoftatar adalekse hi Pararomani. Adala tschibtscha hi, save pumari gramatikalischi strukturtscha upre den, lengere Romani-alava ham ande bare falati upre likeren: I gramatika taj o leksik (Romani-alava) andar mindenfelitike tschibtscha an.
Adi o aguno Caló, butvar tschak ande tschule falati meg angle al taj poar komentatortscha bojd naschado le diken. Ham ada te imar angle 200 berscha butscholahi, kada pumen o erschti – la romantikatar tradime – tschibtschakere forschertscha la barikana, afka phenda meripeskera tschibtschake le Gitanojerendar te interesirinel kesdinde. Ojs „rujintscha jeka tschibtschatar“ akartscha la o britanitiko misijonari taj filologo George Borrow, savo 1837 o Lukasiskero evangelijum ando Caló prik beschartscha.
Prik dschivtscha
Taj kekaj: aja tschib dschi ande amare divesa prik dschivtscha. Ham kitschi andar o Caló hi adi meg presenti? Jek pal atschimo palvakeripe, 2015 jek phutschajipe Gitanojerendar ande Andalusija dija. Andar jek alavengeri lista, savi valami 360 andpisiniptscha upre sikavlahi, le Gitanojerenge, bojd 40 procenti prindscharde sina – hatek buteder, so pumenge o forschertscha uscharde.
Ham te sikatscha pe, hot i Caló-kompetenca la lek terneder phuripeskera grupnatar but pal oja, lengere dajendar taj dadendar taj babijendar taj papijendar, pal atschini. Jek baro falato le phurendar valami 150 le phutschle vokablinendar dschande, jekoschne vakeraschtscha muguli dschi 250 vokablini. Taj but le phutschle dschendendar maschkar o vakeripe avre alavenca loschande, save andi phutschajipeskeri lista upre pisim nana.
Sa ando cilo, arakaren o pisimaschtscha o dschivdono, dschi adi pekamlo vokabulari le Calójistar (tel diklo le pheripestar le Caló-getschen lime alavendar, save o drom andi Espanija lakle) upre valami 400 akariptscha. Ham tschak jek basisakero vokabulari poar deschuduj falati alavendar, tschatschikan le cilenge, te le ternederenge, prindschardo hi. Use genen alava sar: Undibel/Undebel/Debel (Roman: Del), lache (ladsch), quer (kher), balichó (balitscho/balo), gachó (gadscho), (en)dicar/diquelar (dikel) – hatek alava, savenge o familijakero khetan kerinipe le ardschumintschagenca ando Burgenland-Romani te dikel hi.
And- taj artschapinipe
„Adi, o Gitanojertscha meg mindig Caló vakeren“, afka o socijologo Nicolás Jiménez, „kaj le lek butederendar ojs tschib amare khetanipestar aun prindschardi ol.“ Ande lengere atscha hi o Caló o patijaripe lengera naschada igen phura Romengera-tschibtschatar – hatek oni, hot o Caló lenge o terdschojipe jeka bulha tschibtschatar ande lel. Te o tschave le Calóha ojs dajakeri tschib upre na bartschon. Le sake diveseskere informacijakere arparujipeske vaj le dureder, bulhe phukajiptschenge, ham andi espanitiki vaj katalanischi tschib atschon.
Adi o Caló, butvar tschak ande barikane situaciji vakerdo ol. Butvar o Caló akor ojs ardschumintschago taj soraljaripe le etnischi usekerinipestar upre tretinel. „Tschatscho hi, hot leskero vakeripe pe mindig upre tikneder thana tel bescharel (familija, familijakere mulatintschage, socijali interakcijontscha avrenca andar i grupn taj afka bajder) ham ada nischta na irintscha, hot meg mindig, jek baro identitetakero taj emocijonali vert upre likertscha“, afka o Jiménez: Use dijaninel, amen ojs Gitanojertscha gejgn avre Gitanojertscha te sikal te del.“ O Caló ojs ajgeni identifikacijona upre tretinel taj te ojs khetanipeskero signal. Kaj la khetana grupnavkera identitetake valaso phenel, vodschtscha taj vudara pral. Ham te ande ada dikipe o Caló – ando but evangelikali Gitanojengere-gemajntscha – barikanipe naschatscha. „Hatek tschak poar espanitiki alava usi patschajipeskeri gemajnde te perel iste mukes, taj tu imar usedschajipe lakes“, phenel o Jiménez.
Avrijal, o Caló hatek te le telgranicalipeske dijaninel. Ande situaciji, kaj pedar interni aunpaschlojiptscha, save avre kanenge nan, vakerdo ol. Ojs „tschortschovali“ tschib la grupn avre dschenendar arakel – „kaj o dschene pasche amende te na dschanen, pedar soste amen vakeras“.
Na prindschardo telschtaminipe
Ande o Caló hatek afka hi sar tschortschovale tschibtscha (kriptolektscha) avre marginalisirime grupnendar (sar o Rotwelsch). Ham avrijal sar aja, nisaj krejativi garujipeskere strategiji pekamle nan, kaj alava prindscharde te na on – hatek, mint leskero Romani-vokabulari tafka hajojim na ol. O Pararomani, poarvar te le krejol tschibtschenca ando khetan phandlipe ando ulo. Avrijal use odola, o Caló ham jek ajgeni, nevi gramatika kerel, savi avrijal hi, sar oja le cile ardschajipeskere tschibtschendar. Hatek uso Caló jek khujipe Romani-alavendar lakas taj espanitiki, katalanischi vaj baskisichi gramatika.
Pedar o phutschajipe, sar, kada taj soske o Pararomani-tschibtscha pumen kerde, i visenschoft dschi adi o schero peske donde phagel. Meg mindig nan le jek, obste jeke gradujeli procesoha te kerel hi, ande savo jek joma pal i kija joma, jekoschne falati la gramatikatar la pasche thanakera tschibtschatar ando Romani ande fojintscha. Vaj, obste o Romani-vakeraschtscha o nevo gramatikalischi koja – hatek usar jek barikano punkto – akor mindschart ande jek bulharipe prik line. Sar ando kisetinipe asaj bulhe lipeskere procesistar hatek o alava upre likerde schaj atschine, jek recl amenge upre del. Mint te poar agune lipeskere alava jek transformacijona aun te defintschanahi, save muguli i cili gramatika upre lijahi – o resultato na ovlahi jek keverimi tschib, akor jek tschib-tschakero parujipe ovlahi.
I irinipeskeri-hipotesa
Jek erklerinipe schaj ol, o uprelipe le Romani-vokabularistar. Le tschibtschakere naschajipeha jek terneder generacijona kesdintscha, pe upro lek lokeder meg astarde falati te likerel: o vokabulari, savo on meg lengere dajendar taj dadendar taj babijendar taj papijendar prindscharnahi. Dschidokle i gramatika upre dim uli, jek palgondolipe upri Romani-leksik dija. Pal ada jerimo irinipe ham jek godschako keripe terdscholahi – jek kolektivi nevo orijentirinipe le gondoha, i identiteta upre te likerel. O naschajipe le Romanistar, jek koja le tschibtschakere fabotistar taj la asimilacijonatar, upre likerdo ulo taj irim, hatek te tschak ande jek falatoskero than. Afka o Caló forminel pe ojs „kolektivi keripe le espanitike Romendar“ (Nicolás Jiménez).
O erschti Roma andi Espanija lengero aguno Romani imar igen sik, tschak poar generacijontscha pal lengero aunavipe, upre dine. Papruschtscha andar o 17to schelberschengero imar Romani-alava, espanitike kisetiniptschenca sikan: agune koji le prikvdschajipeske uso Pararomani andi Katalonija jek dschivdo, phuro Romani meg dugeder delalhi. Erscht ando 19to schelberschengero te odoj i transformacijona uso Pararomani sikeder uli taj muguli meg te pal 1900 ando katalanischi Caló, phure pluraliskere kisetiniptscha andar o Romani te lakel sina.
Nevaripe
Ando 1990te berscha tschatschikane aunpaschlojiptscha delahi, le na sorale Caló ande jek nevi schtandartiskeri varijanta prik te vodinel. Oda afka akardo Romanó-Kaló (vaj Neorromaní ibérico) papal upri aguni Romani-gramatika te orijentirinlahi pe, ham andi glajchi cajt, karaktaristischi falati le Calóstar upre te likerel. I tradimi sor pal ada rekonstukcijonakero probalintschago sina o Gitano-politikeri Juan de Dios Ramírez-Heredia. Ov jek upre europitike Romani-varijantscha basirimi gramatika taj jek vakeripeskeri-vasteskeri kenva, ar butschalintscha. Ham aja inicijativa na micintscha pe tschatschikan usar ada terdschojipe bejg.
Pasche ada elitengero-projekto jeka Romani-rekonstrukcijonatar, mindg te latsche muanime probalintschage delahi, le adiveseskere Calóske – improvisirti tschibtschengere materijaltschenca taj muguli kurstschenca – nevo dschivipe ande te phudel. Ham adala cile probalintschage naschtig vasch „metodischi felertscha“ taj vasch „but ertschavi buti“ sar le o lingujistscha Krinková taj Buzek formulirinde prik bescharde ule.
Taj o koji jeke nevaripestar hatek latsche terdschonahi. Hatek te terne Gitanojertscha – kekaj i tschibtschakeri kompetenca pal dschal – jek vusko emocijonali khetan phandlipe le Calóha sikan. Taj i positivi identifikacijona la tschibtschaha, jek bariko jerinipeskero kriterijum le jerinipeskere dikiptschenge asava inicijativatar hi. Jek bari schtudija, savi ternen use lengero terdschojipe uso Caló phutschel, hatek use jek optimistischi kisetinipe ali: „Probalintschage, i tschib papal te nevojarel, o schajipe ovlahi, tschatschikan jerinipe te uschtidel.“ Ada andi historija le Gitanojerendar na ovlahi o erschtivar.
Andar o talalinipe
Schaj ol, hot o espanitike Roma o Caló vasch lengero terdschojipe uso them le gadschendar kerde. Adaj pal gondolim iste ol, hot andi Espanija – kekaj palalnaschipe dija – o terdschojipe la integracijonatar le Gitanojerendar ando khetanipe le avre dschenendar taj ando kulturakero khetanipe utscheder hi, sar ande avre vilagi, na tschak ande amaro paschipe, hatek muguli upro cilo them. Avre alavenca: O Caló andar o khetan bartschojipe, andar o talalinipe maschkar o Payos (gadsche) taj Gitanojertscha kerdo ulo.
Nicolás Jiménez, socijologo taj Gitano-aktivisto
Le Roman Urbaneristar
Aus: dROMa 69, Frühling/Terno linaj 2023
(→Themenheft/temakeri heftlina Spanien/Espanija)