Recensijona: Trijalvar te tschungarel
Dezember 5th, 2020 | Published in Literatur & Bücher, Rassismus & Menschenrechte, dROMa (Magazin)
Jek kipengeri kenva andar i Italija
O Davide Reviati adala komikakera kenvaha bojd jek barikano cajchnimo taj phukado falato adale kojastar schofintschaha. Ham ov o palgondoliniptscha upre jek italitiko ternipe la historijaha le Romendar khetan gombosintscha. Jeka temake, savake o phukajipe na bartschim hi.
Jek kenva pherdi hischenca hi, uduane sundikipeskere kojenca, bibastale phuvenca. Andi Graphic Novel le italitike cajchneristar Davide Reviati, savi akan te ando nimtschko prikbescharipe angle paschlol, o rejalismus taj o bibastale sudikipeskere sekvenca khetan fojinen. Taj na mindig nan dschando, kaj o jek kisetinel taj o kija kesdinel.
Andi bojd 600 riktschengeri sorali kenva, o Reviati mindschart duj historiji phukal: Ada hi upri jek rik jek o autobijografischi inspirirti phukajipe jeke upre bartschojipestar andi norditiki italitiki provinca, valakada ando 1960te vaj 1970te berscha, ande jek tikno gav, kaj o tschave upro mesuji pumen khelen taj o terne pumari cajt le dschiniha taj le tschojntenca mule tschalan. Ando maschkarutno punkto terdschon o butjakere ischkolaschtscha Guido, Grisù taj Katango, save pumare dschivipeha na tschatschikan valaso te kesdinel dschanen. Ando sikajipe tschak igen tschule aun te dikel pumen muken, on merescheder telal usi len kifinen, duach o gaveskere diskos ciden vaj billard ando mojakero khelen.
Nan asaj barikano
Taj adaj hi akor upri avri rik i historija le dramatischi talaliniptschendar jeka Romengera-familijaha andar i Slovenija, savi pe ande jek phuro gadschikano kher, avral o gav, tel mukla. Ando gav le „Zigeunerendar“ nika na kamla valaso te dschanel. Amen prindscharas amen, ham upri distanca likerde le on, on upre lengero than bitschade on, avral anglo gav. „Buteder na dschanav, taj ada meg igen but hi“, phenel o phukajaschi jefkar: „Nan asaj barikano. Tschak Zigeunertscha hi, so adaj dschando te ol?“
But te na pedar i Romengeri-tschaj Loretta nan te schunel. On le genaschtschen tschak mindig andar i perspektiva le ternendar resel, save lake jefkar bibastale, taj jefkar schukar dikiptscha palal tschiden. O tschave bara pal late tschiden, tel la diken taj schikanirinel la, te seksujeli. I bibast la Lorettakere dschivipestar tschak ande tschule falati pe sikal. Ham i tschaj jekeske ojs barikano koja dur ando palgondolinipe atschol. „I Loretta asaj phuri hi sar amen, ham imar akor afka oj sina, hot amari daj schaj oj ujahi“, hi o palgondoliniptscha le Guidostar upri barikani tschaj: „Taj lakero dikipe. Oj aun tut dikel, ham oni interesi. Afka, sar te oj nischta buter na uscharel. Tutar na taj te avrendar na. Tschak o fojimo nak taj sar oj poarvar pre va micinlahi, lakero tschatschikano phuripe phukavnahi. Jek phuri tschaj, afka oj virikinlahi.“
Cajchnimi rolengeri prosa
Imar o erschti harne pasaschtscha, kaj o familijakere dschene le Romendar and vodim on, but Romengere-klischeji tel peren: Amen dschenen dikas, save nischta vert nan, save tschak upro maripe ar hi, mariptscha upro poschtito, i tschuri andi dumuk. Draba, prostitucijona, andphageriptscha. Taj akor i Loretta: I tschaj, afka ar ditschol, hot oj i jekoschni tschaj la familijatar hi, resel amen ando phukajipe sar jek varn marha, savi dauch o vescha naschel taj ando schianakero kher le gadschendar, tel mutrel vaj tel hil. Taj o dschuvla akan erscht te hal la dine, sar jeka matschka, savi dromeske hi.
He, ada sa jek cajchnimi rolengeri prosa hi. Adaj o Guido taj leskere pajtaschtscha vakeren; o bibastalo dikipe upri Romengeri-familija oda hi le dschenendar andar o gav, save loschande hi, le hosime nochberiske sakone kojaske o vitesi ando botschkori te ispidel te dschanel.
Bari sor le kipendar
O problemo odoj ande paschlol, hot o pisimaschi adala bibastal perspektivake, savi ov te sikal taj aun te tagatinel kamla, ham na but gejng te bescharel dschanel. I kipengeri kenva andar adala sterejotipischi dikiptscha na lakel buter ari. Kekaj te o phukajipe adaj andi avrutni perspektiva ande bujinel, andar savi o terne upro Roma tel diken, o kipi, save adaj upre vrischtschande ule, ando kher terde antschon. Adaj te jek and ispidimo falato pedar o NS-flogoskero murdaripe vaj jek kisetinipeskero alav pedar i polnitiki Romengeri-poesijaschkija Papusza (Bronisława Wajs) na dschanel buter valaso andi tschatschi rik te irinel. Taj kaj te o Reviati mindig tschak le „Zigeunerendar“ vakerel (so te upro loko prikbescharipe pal dschal), nan te ada adaj tschatschikan jek pomoschago.
O Romengere-figurtscha andi kenva hat tschak jek atschon: Sikajipe le avrestar, misterijesi, tel dikle, kamle. Taj te o pisimaschi amen ando kisetinipe meg te dschanel mukel, hot o Grisù, savo angloda le kijiloha, meg upro „Zigeunertscha“ and tschalal kamlahi, paloda jeka Sintezaha jek familija kerla, ada ar pe kerel sar jek na vodimo didaktischi kisetinipeskero probo.
Kritika paloda al
„Mro erschti gondo schoha nan panasi tschijipe“, phentscha o pisimaschi taj ilustratori jefkar upro phutschajipe, saj dur le te jek khetanipeskero kritischi interesi aun tradel: „Mro erschti kivanipe uso pisinipe taj cajchninipe mindig oda hi, jeke palgondolinipeske jek hango te del, jek kher, savo o cile palgondoliniptscha ande tschapinel taj len sitalinel taj dschanel, sar lenge jek fapekamli sintesa del. Akor erscht, paloda, i kritika prik lel.“
Kada ov ando andrutno dikipe le gaveskere ternendar atschol, ada keripe o Reviati igen latsche schofintscha: mindig akor, te ov lengero dukajipe taj o phageripeskero murschengero gondo upre sikatscha, ande savo on astarde hi. Taj lengero melalo rasismus, o bibastale koji taj lengero hosinipe, o maripe, savo uschardo andi diha paschlol. Ada sa, kerel „Trijalvar te tschungarel“, use jek nasoralo, darjardo dschivipeskero dschonintschago – pedar o vitesiskero ojavipe andi ajgeni holi.
Le Roman Urbaneristar
Davide Reviati: Trijalvar te tschungarel, prikbescharipe andar i italitiki tschib le Myriam Alfanostar, Avant-falog Berlin, ar dim ando septemberi 2020, 562 riktscha. → www.avant-verlag.de
Uso pisimaschi:
Davide Reviati, 1966 ande Ravenna upro them alo, komikakero pisimaschi, ilustratori (use Il Manifesto, La Stampa taj L’Unità) taj filmakero kenvakero pisimaschi hi. I kenva „Sputa tre volte“ („Trijalvar te tschungarel“) 2016 andi Italija, pal efta berschengeri buti, le pradipeske angli terdschardi uli. I kenva ando terno linaj te ando englitiko prikbescharipe ari ali.
Ando: dROMa 59, Linaj/Terno dschend 2020 (→Temakeri heftlina: Literatur/Literatura)